Zadnje kolumne

Kljub temu, da je od sprejema Ustave (1991) do danes ustavna stroka že opozorila na relativno veliko ustavnih določb, ki bi jih bilo mogoče izboljšati ali nadomestiti z boljšimi, je večina takšnih ustavnih vprašanj zanemarljiva v primerjavi s problemi pri udejanjanju pravne države na ravni zakonodaje ter v pravosodni, upravni, gospodarski in drugi pravni praksi. > Več...

Govorjenje o krizah je postalo že klišejsko. Kamorkoli in h komurkoli obrnemo svoje uho, naletimo na krizo: ekonomsko, moralno, vrednostno, družbeno, pravno, pač krizo vse kriz. Ta inflacija besed o krizi izvira v in je posledica psiholoških mehanizmov samoobrambe. Če je kriza povsod, potem je to že stanje normalnega. Kar je normalno, običajno, pa ni vzrok za skrb. > Več...

Debate, ki so se razvnele o in ob zadnjih volitvah v državni zbor so vsaj v določenem segmentu takšne, da se človek resnično vpraša, v kakšni meri je postalo pri nas sovraštvo legitimen motiv javne razprave in seveda, kam pravzaprav  to vodi. > Več...

Za evroskeptike je bilo sodelovanje v evropski politični razpravi vedno do določene mere shizofreno, saj pomeni procesno potrjevanje tistega, čemur vsebinsko nasprotujejo. Z novo možnostjo evropske državljanske pobude se težava seli še na področje neposredne demokracije: tudi tu evroskepticizma ne more biti brez uspešnega izoblikovanja čezmejnih evropskih partnerstev, torej ravno tistega, v kar dvomi. > Več...

V zadnjih tednih se v slovenskem javnem prostoru pojavljajo stališča, da človekove pravice varujejo posameznika samo v razmerju do državne oblasti. Država naj ne bi bila zavezana in pristojna varovati človekovih pravic v razmerjih med zasebnimi subjekti. Ali torej človekove pravice res varujejo posameznika samo v razmerju do državne oblasti ? > Več...

Nevladne organizacije rabimo ključne državne ukrepe, spremembe statusne zakonodaje, davčne olajšave za donacije, pospeševalne ukrepe za socialno podjetništvo in izboljšanje vključevanja javnosti v oblikovanje predpisov za delo nevladnikov. Združujemo namreč več kot milijon članov, ki pripadajo 24.000 nevladnim organizacijam. Slovenija se s tem, torej tako po številu nevladnih organizacij kot tudi izjemnem številu prostovoljcev, uvršča v sam svetovni vrh, žal pa politika delovanja nevladnega sektorja še ne vzpodbuja in mu ne pomaga, vsaj ne v zadostni meri.

Kljub nekaterim pozitivnim spremembam. > Več...

Za kakovostno opravljanje poklica ali dejavnosti sta odločilna dva človeška dejavnika: znanje in značaj. Oba hkrati in v pravem sorazmerju. Če so pri enem od obeh dejavnikov prisotne hujše pomanjkljivosti ali skrajnosti, ali če sta oba v pretiranem nesorazmerju, človek ne more dobro opravljati svojega poklica ali kake druge dejavnosti. > Več...

Živeti v mladi državi, s še ne docela oblikovano (ustavno)pravno in politično prakso, je poseben privilegij. Vsi skupaj smo namreč del, ne družbenega eksperimenta, to se sliši preveč radikalno, prav gotovo pa družbenega laboratorija. Pravila dela in raziskovanja v tem laboratoriju še niso povsem izpiljena, zato glede njih včasih vlada precejšnja zmeda, celo zmešnjava. > Več...

Sodstvu se navadno očita, da nekako ostaja na starih, neproduktivnih vzorcih delovanja in, če prav razumem kritike, da je vsemu pravzaprav kriva nekakšna nestimulativna in  lenobo vzbujajoča varnost tega poklica.  Tega  bomo verjetno v prihodnje slišali še dosti. > Več...

Pred leti sem nekje prebral, da je pomembno gibalo razvoja lenoba – češ, da gotovo ni bil rekreativni deloholik tisti, ki je prvi pomislil na dvigalo ali daljinski upravljavec televizije. Kolikor to drži, je internet sijajna iznajdba – niti izza mize ti ni treba, pa lahko cel dan odkrivaš nove svetove in pridobivaš nova spoznanja. > Več...

Ko se človek povzpne na hrib nad severnomorsko škotsko ribiško vasico Stonehaven, ki ga lahko v slovenskem prevodu upravičeno poimenujemo kamnita nebesa, se mu odpre pogled na čudovito panoramo skalnatih pečin raznolikih oblik in zelenih travnikov, polnih ovac. Na skrajnem horizontu tako opazi obris starodavnega grajskega poslopja Dunnottar, ki predstavlja enega od simbolov škotske samobitnosti in škotski narod opominja, da so potomci pogumnih ljudi. > Več...

Dan za dnem novice. Celo iz ure v uro. Nove, najnovejše. Poslušamo jutranja poročila, pa še ena v avtu, nato prelistamo kak časopis in glej ga, še na internet je treba pogledati. Nekaj jih lahko slišimo še na avtobusu, v trgovini ali gostilni, pa nato doma; prva, druga in tretja večerna, tik pred spanjem pa še enkrat internet. In če te kdo pred polnočjo vpraša, če bi dal »roko v ogenj« za vse kar si slišal, kaj se ti zdi resnica in kaj laž, potem bi bil v hudi, hudi zagati. > Več...

Krizni čas ni samo vrednotni izziv za vodilne politike, direktorje, sindikaliste, finančnike, ekonomiste, pravnike ... To je tudi velik vrednotni izziv za medije. Prvenstveno seveda za tiste, ki z njimi upravljajo oziroma jih vodijo, v veliki meri pa tudi za novinarje. > Več...

V naravi kolumn je, da so kritične, ne kritizerske, ali pa da vsaj sprožajo zanimiva oz. žgoča vprašanja. Teh je v naši družbeni danosti precej, le pravilno jih je treba identificirati. To pa zato, ker vsa vprašanja ne vodijo do dobrih, beri uporabnih, odgovorov. Kot pravimo v akademskih krogih, ključno je postaviti pravo vprašanje. Odgovor, ki ni nikdar enoznačen, potem pride sam po sebi. > Več...

Pisati o odnosu med mediji in sodišči je pravzaprav dokaj tvegano. Gre za položaj, ki je, vsaj iz perspektive sodnikov in sodišč na robu zavez tako iz zakonov, ki urejajo delovanje sodišč in sodnikov, kot tudi zavez kodeksa sodniške etike. Prav slednji je, vključno z tradicionalno zadržanostjo sodstva tisti, ki tega odnosa, vsaj na videz, sploh ne more vzpostaviti oz. bolje rečeno, s pregovorno striktnostjo in nezaupanjem do medijev je vez med sodstvom in mediji v realnosti naše države in dojemanja njene oblasti nekaj, kar je po svojem bistvu nezaželeno. > Več...