Vlada predlaga zadnjo fazo urejanja statusa izbrisanih

Novelo zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji bo vlada v državni zbor posredovala po skrajšanem postopku. Kot je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila Kresalova, ministrstvo tudi pri tem zakonu v celoti sledi odločbam ustavnega sodišča na področju izbrisanih. S tem predlogom urejajo status tistim izbrisanim, ki niso bili upravičeni do dopolnilnih odločb in večinoma nimajo urejenega statusa.

Po besedah ministrice s predlagano novelo prehajajo v zadnjo fazo ureditve področja izbrisanih. Prvi del tega problema so na ministrstvu reševali z izdajo dopolnilnih odločb, ki so jih izdali nekaj več kot 2200. V skladu z danes sprejetim predlogom pa bodo izbrisani po vložiti vloge in izpolnjevanju zakonskih pogojev v individualnem postopku lahko pridobili dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji za naprej ter s posebno dopolnilno odločbo legalizacijo njihovega bivanja v Sloveniji od izbrisa dalje, je pojasnila Kresalova.

Predlog prinaša tudi novost na področju upravičencev. Vključuje namreč tudi otroke izbrisanih, ki mnogokrat niso imeli urejenega statusa v Sloveniji, kar je bilo v nasprotju s konvencijo o pravicah otroka in načelom varstva koristi otrok.

Novela tudi določa, da se dovoljenje za stalno prebivanje ne izda osebi, ki ji je kot tujcu zavrnjena izdaja dovoljenja za bivanje. Gre za osebe, ki so bile obsojene ali so v kazenskem postopku za kaznivo dejanje genocida, hudodelstva zoper človečnost ali vojnega hudodelstva.

Notranja ministrica je tudi posebej poudarila, da vlada s tem zakonom ne ureja odškodnin izbrisanim in ne podeljuje državljanstev. Pri sprejemanju zakona pa tudi tokrat pričakuje zaplete: "Verjamem, da nas opozicija tudi tokrat ne bo razočarala".

Izbrisani, ki niso bili upravičeni do izdaje dopolnilnih odločb, bodo imeli po besedah ministrice tri leta časa za vložitev zahtevkov. Števila upravičencev pa Kresalova, kot pravi, ne more ocenjevati, saj ni znano, koliko se jih bo v postopek prijavilo. Tako jih je po njenih besedah lahko "od sto do nekaj tisoč".

Po besedah ministrice je Slovenija potrebovala celih 17 let, da je celovito odpravila največjo kršitev človekovih pravic v samostojni Sloveniji. "To je pomemben korak za mlado državo, za njen odnos do spoštovanja ustavnega reda in človekovih pravic," še pravi Kresalova, ki si želi, da bi državljani to prepoznali kot zrelo potezo vlade.