Fajonova po sprejetju poročila o vizumih: Danes je dober dan za Balkan!

Poročevalka pričakuje, da bodo Makedonci, Srbi in Črnogorci lahko v EU brez vizumov potovali že od 19. decembra ter si "realistično želi", da bi enako veljalo za državljane BiH in Albanije že poleti prihodnje leto.

O poročilu je glasovalo 638 poslancev: 550 za, 37 proti, 51 pa je bilo vzdržanih. "Z zadovoljstvom lahko rečem, da je poročilo doživelo izjemno podporo," je po glasovanju poudarila poročevalka Fajonova (S&D/SD). "To je zelo dobra novica za države celotnega Zahodnega Balkana," je dodala in spomnila, da je se je proces vizumske liberalizacije za Zahodni Balkan začel lani med slovenskim predsedovanjem EU.

Fajonova je pojasnila, da je bila danes izražena velika podpora temu, da bodo lahko državljani Srbije, Makedonije in Črne gore v EU svobodno potovali že z 19. decembrom letos, ne šele s 1. januarjem, kot je julija predlagala Evropska komisija. To je sicer predlog Slovenije, nedavno predstavljen v Bruslju, o katerem bodo konec novembra odločili notranji ministri EU.

Poročevalka meni, da ima ta datum "absolutno podporo držav članic", in pričakuje, da bodo notranji ministri 30. novembra ta predlog brez zapletov podprli. Ob sprejemanju tega poročila je namreč Evropski parlament skupaj s Svetom EU oblikoval posebno politično izjavo, ki je bila tudi posebej potrjena danes na glasovanju, in v njej je izrecno zapisan datum 19. december, je pojasnila.

Še "en poseben preboj" pa je bil po poročevalkinih besedah dosežen glede BiH in Albanije, ki v julijski predlog Evropske komisije nista vključeni. V politični izjavi s Svetom EU so se namreč zavezali, da bodo storili vse, da na njihovi strani ne bo odlašanja, ko bosta državi pripravljeni na odpravo vizumov; parlament bo vprašanje obravnaval po hitrem postopku, k hitremu ukrepanju pa je pozvana tudi Evropska komisija.

"Uspelo nam je doseči precej radikalno potezo, Evropski parlament je dokazal, da ima svojo moč, čeprav je šlo za posvetovalni postopek," je menila Fajonova. Ob tem je priznala, da pot ni bila enostavna in da si je želela v izjavo vključiti konkreten ciljni datum za odpravo vizumov za Albanijo in BiH, vendar to ni bilo mogoče, predvsem zaradi "določenega odpora v nekaterih večjih državah članicah".

"Sama si realistično želim, da bi bilo mogoče, da bi državljani Albanije in BiH v EU potovali brez vizumov najpozneje julija prihodnje leto, seveda pa je odgovornost na strani politikov v obeh državah," je poudarila Fajonova. Ob tem je dodala, da je zelo pozitivna novica, da bo Evropska komisija morda že letos v obe državi poslala ekspertno misijo, ki bo preverila izpolnjevanje pogojev glede biometričnih potnih listov.

V poročilu je posebna pozornost namenjena tudi Kosovu. "Posebej pomembno je, da Kosovo ne ostane črna luknja na zemljevidu Zahodnega Balkana," je poudarila Fajonova. Ob tem je pojasnila, da pozivajo Evropsko komisijo, naj išče rešitve in čim prej začne vizumski dialog tudi s Kosovom. Poročevalka je vesela velike podpore pri tem, sploh glede na dejstvo, da so stališča držav članic glede Kosova še vedno zelo različna.

Že v razpravi o poročilu pozno v sredo se je oglasil tudi evropski poslanec Zoran Thaler (S&D/SD), ki je poudaril, da je Evropski parlament v sredo "upravičeno proslavil 20-letnico padca Berlinskega zidu" in da bodo "v Skopju, Podgorici in Beogradu za letošnji božič in novo leto končno proslavili padec skoraj 20-letnega vizumskega zidu, ki jih je ločeval od nas - Evropske unije".

"Ta eno generacijo dolga izolacija je začela puščati hude posledice in skrajni čas je, da jo končamo," je poudaril. Ob tem je pojasnil, da kot poročevalec Evropskega parlamenta za Makedonijo te dni dobiva veliko klicev ljudi iz različnih balkanskih držav in da bi jim rad "jasno in glasno zagotovil: vaše brezvizumsko potovanje v EU ni zamenjava za vaš vstop v EU".

Danes se je na sprejetje poročila odzval tudi evropski poslanec Ivo Vajgl (ALDE/Zares), ki je izjavil, da je današnja odločitev Evropskega parlamenta v prid ukinitve vizumov za državljane Makedonije, Srbije in Črne gore pomemben prispevek k vključevanju držav bivše Jugoslavije v združeno Evropo.

"Veseli nas, da so državljani treh držav dobili možnost uživati eno izmed temeljnih človeških svoboščin in potreb. Posebej pomembno je to za mlado generacijo v teh državah, ki je bila ne po svoji krivdi odrezana od sveta in sprememb, ki so se v zunanjem svetu zgodile po vojnah na Balkanu. Razveseljivo je, da je Slovenija dala k temu procesu osvobajanja svoj prispevek," je še poudaril Vajgl.

Evropski poslanec Jelko Kacin (ALDE/LDS) pa je poudaril, da je današnje glasovanje in bližnja ukinitev vizumov "velik dosežek Srbije, Črne gore in Makedonije v korist državljanov, v korist krepitve proevropskih sil v teh državah in spoznanje, da so ljudje iz Zahodnega Balkana v EU dobrodošli".

"Žal pa je ta cilj še vedno neuresničen za skoraj deset milijonov ljudi v tej regiji. Politična skupina ALDE zato iskreno obžaluje, da se proces vizumske liberalizacije za Kosovo še ni začel. Tamkajšnji Albanci, Srbi, Turki, Romi in drugi so prisiljeni iskati nelegalne poti, saj je vizume zelo težko dobiti," je menil Kacin in tudi v imenu ALDE pozival Srbijo, Črno goro in Makedonijo, da pomagajo Albaniji in BiH.

Sprejetje poročila in skupne izjave je danes že pozdravila tudi ena od poročevalk v senci, predstavnica Evropske ljudske stranke (EPP), Anna Maria Corazza Bildt, sicer soproga švedskega zunanjega ministra. "Res mi je mar za prošnje za vizumsko svobodo ljudi na Zahodnem Balkanu in razumem frustracije generacije mladih Bošnjakov in Albancev, ki se počutijo ujetniki, zaprti in zapuščeni. Z vami sem delila obleganje Sarajeva. Niste pozabljeni, mi v EPP smo na vaši strani, s kredibilno politiko," je menila.