Hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković je potrdil, da je Hrvaška dobila pismo BIS "glede prošnje Zagreba za posredovanje pri reševanju vprašanja starih deviznih vlog hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke". Dodal je, da bodo pismo preučili, nato pa se odločili o nadaljnjih korakih.
Tudi hrvaški predsednik Ivo Josipović je dejal, da mora novico o pismu iz Basla bolj podrobno preučiti, da bi jo lahko komentiral. Menil pa je, da bo treba zadevo "na nek način" vrniti na raven dvostranskih odnosov s Slovenijo, ker je pomembno, da "varčevalci ne ostanejo brez svojega denarja". Na vprašanje, ali je dobro, da bi se problem LB vrnil na dvostransko raven, je odgovoril, da gre za novo situacijo in da bo treba "primer znova preučiti".
Slovensko ministrstvo za finance je STA sporočilo, da "težko komentira" odgovor, ki naj bi ga dobil Zagreb od BIS, saj Slovenija v to korespondenco "ni vključena in z njo ni uradno seznanjena". Pri tem so kot pomembno izpostavili, da je "Hrvaška s svojim soglasjem po osmih letih pristala, da se to vprašanje rešuje v okviru sporazuma o vprašanjih nasledstva, kar je dobra osnova za dokončno rešitev".
Podobno se je odzval tudi premier Borut Pahor, ki je dejal, da nimajo novih informacij glede tega vprašanja. "Mi smo zadovoljni s pismom, ki ga je v Basel poslal hrvaški finančni minister Ivan Šuker, da Hrvaška pristaja na pogajanja v okviru poglavja C v Baslu, in od tu je stvar Basla, da procesira stvari," je pojasnil premier v Ljubljani.
"Kar se nas tiče, je vse, kot smo pričakovali, nimamo novih informacij," je še dejal. Pahor je sicer vnovič izrazil zadovoljstvo z dogovorom s Hrvaško oziroma s tem, da "je pristala na to, da pošlje vso dokumentacijo v Basel, da bi arbiter lahko opravil svoje delo".
Tudi visoki predstavnik Slovenije za nasledstvo Rudi Gabrovec je za STA dejal, da s pismom Hrvaški ni seznanjen in da ga zato ne more komentirati. Je pa opozoril, da pri vsem skupaj ne gre za posredovanje v sporu glede Ljubljanske banke, temveč za delitev jamstva federacije za devizne hranilne vloge med naslednicami nekdanje SFRJ. To je nekaj, kar je stvar mednarodne pogodbe in ni stvar bilateralnih odnosov med Slovenijo in Hrvaško, je poudaril Gabrovec.
Hrvaški časnik Večernji list je sicer poročal, da je BIS v pismu zavrnil posredovanje v sporu glede starih deviznih vlog nekdanje Ljubljanske banke. Banka naj bi zgolj ponudila možnost, da se guvernerji centralnih bank držav naslednic SFRJ neformalno pogovarjajo v njenih prostorih.
BIS naj bi namreč menil, da v tem postopku ne more ponuditi nič novega v primerjavi z neuspešnimi pogajanji naslednic o prevzemu jamstev nekdanje SFRJ za stare hranilne vloge, ki so potekala med junijem 2001 in septembrom 2002.
Neimenovan visok vir iz hrvaške vlade pa je za časnik še ocenil, da Hrvaška z odločitvijo Basla ni ničesar izgubila, temveč je dosegla cilj. Ta je bil zapreti poglavje o prostem pretoku kapitala v pogajanjih z EU, kar je Slovenija pogojevala prav z zahtevo, da se spor o LB preseli v Basel.
Pahor je v zvezi s pisanjem Večernjega lista, da naj bi BIS v pismu zavrnil prošnjo Hrvaške za posredovanje, dejal, da tega ne razume kot zavrnitev. "Kar se tiče Slovenije, je vse v redu," je zatrdil. Povedal je, da se je dopoldne o tej zadevi posvetoval z ministrom za evropske zadeve in razvoj Mitjo Gasparijem, ki mu je zagotovil, da ni nobenega razloga za zaskrbljenost. Gaspari sicer zadeve za STA ni želel komentirati, saj je za vprašanje pristojno finančno ministrstvo.
Priloga C dunajskega sporazuma o nasledstvu nekdanje SFRJ, podpisanega leta 2001, določa, da se rešitev vprašanja prevzema jamstev za stare devizne hranilne vloge poišče na pogajanjih naslednic nekdanje Jugoslavije pod okriljem Banke za mednarodne poravnave v Baslu.
Pogajanja pod okriljem BIS so med naslednicami nekdanje SFRJ potekala leta 2001 in 2002, ko so se neuspešno končala. Zagreb je nato nadaljevanju pogajanj nasprotoval vrsto let. Vztrajal je pri dvostranskem reševanju vprašanja varčevalcev nekdanje LB, ker gre za civilnopravno razmerje med varčevalci in banko. Leta 2002 se Hrvaška kot edina naslednica tudi ni odzvala na poziv BIS k nadaljevanju pogajanj.
K nadaljevanju pogajanj v Baslu je Hrvaška v skladu s sporazumom o nasledstvu dala uradno soglasje 14. oktobra letos in s tem seznanila BIS. To je storila na podlagi dogovora premierov Pahorja in Jadranke Kosor na srečanja v Bohinju 31. julija. Ker je s tem Hrvaška izpolnila pogoj, ki ga je Slovenija postavila za začasno zaprtje poglavja o prostem pretoku kapitala v hrvaških pristopnih pogajanjih z EU, je Slovenija nato dala soglasje za začasno zaprtje tega poglavja.
