c S
KOLUMNE
dr. Marko Novak Etika spravnosti kot predvolilna tema? V današnjem stanju duha v naši družbi se v tem predvolilnem času zdi poudarjati potrebo po družbeno-politični spravi in spravnosti nekakšen salto-mortale. Bolj privlačno, vsekakor lažje, oportuno in za kratkoročne osebne koristi bolje se zdi spet odpirati »stare rane«, podžigati in razdvajati volilno telo, da se pred oddajo svojega glasu na volitvah »pravi stranki« to konsolidira na ta »pravi« strani. V tem smislu lahko opazujemo določene posameznike in njim naklonjene medije, kako že z raznimi besednimi havbicami (zdaj še bolj) udarjajo po drugi, »napačni« strani. Očitno se takšna mobilizacija volilnega telesa izplača. Četudi je takšen machiavellovski boj za oblast – s stališča najširšega političnega telesa – zgolj tek na kratke proge. 17.01.2022 07:40
prof. dr. Jernej Letnar Černič Obljubljeno mesto Hong Kong je v zadnjih desetletjih veljal za obljubljeno azijsko mesto, kamor so v iskanju izzivov in priložnosti prihajali ustvarjalni ljudje s celega sveta. Mesto, ki je desetletja slovelo po močnih institucijah, še posebej sodne veje oblasti, počasi ostaja le še spomin. Vladavino prava je zamenjalo vladanje s pomočjo prava in obračunavanje institucionalnih elit z drugače mislečimi. 14.01.2022 09:15
Vlasta Nussdorfer Vroče volilno leto So taki in drugačni dnevi. Nekateri nam ostanejo v spominu, drugi odidejo v pozabo, celo z željo da se nikoli ne bi ponovili. Prvi januar je zagotovo prav poseben. Drugačen od vseh preostalih dni v slehernem letu. Pomeni prelomnico med starim in novim. Če želimo ali ne. Pa ne zgolj za posameznike, tudi za družbo, državo in svet. Letošnji je bil še posebej zanimiv, saj smo v ospredje postavljali virus in želje, da preneha mutirati in počasi izzveni. Pa ne le zdravstveni, tudi virus sovraštva in delitev, ki nas hudo slabijo. Bo kdaj tako, ko pa smo vstopili v super volilno leto? Se stanje lahko še bolj zaostri in kaj bi to pomenilo? Kaj torej pričakujete in kaj za vas pomeni leto 2022? 12.01.2022 08:07
prof. dr. Miro Cerar Razmerje med pravom in (pravno) državo Ko smo se o temeljih prava in države učili še v jugoslovanskih socialističnih časih, smo uporabljali učbenike, ki so skupno naslavljali in obravnavali »teorijo države in prava«. Take so bile večinoma teoretske knjige s tega področja tudi v drugih socialističnih (komunističnih) državah. Kmalu po prehodu v demokracijo s(m)o pravni teoretiki v teh državah začeli teorijo prava obravnavati ločeno od teorije države. Učbeniki in druge knjige, ki obravnavajo temelje prava, tako danes najpogosteje nosijo naslove, ki izpostavljajo le pravo (uvod v pravo, teorija prava, uvod v teorijo prava, osnove prava itd.), čeprav je v teh knjigah vsaj v manjši meri obravnavana tudi povezava med pravom in državo. Zakaj torej nekoč takšna tesna povezanost med državo in pravom ter zakaj danes takšna razmejitev med obema? 10.01.2022 07:41
Izr. prof. dr. Andraž Teršek 'Kovidno' ustavno sodišče in omahljiva neprepričljivost njegovega delovanja Ustavno sodišče se je odločilo neustavne in nezakonite kovidne odloke (v celoti ali deloma) razveljavljati za nazaj. Odločilo se je tudi zapisati v obrazložitev svoje odločbe, da kljub ugotovljeni in očitni neustavnosti in nezakonitosti kovidnih odlokov ostajajo v veljavi v prihodnje (od ustavnosodne odločbe dalje) sprejeti kovidni odloki. Odločilo se je dovoliti vladi, da še naprej gospodari s podzakonskimi akti in da ti ostajajo v veljavi, četudi se v določenem roku dveh mesecev ne uskladijo z ustavo in se njihova vsebina ne prenese v zakon. 07.01.2022 12:42
mag. Martin Jančar Misli ob začetku leta 2022 Ob vseh posebnostih, ki jih delo sodnika vsebuje in izhajajo iz dejstva, da predstavlja izvajanje funkcije oblasti, je v zadnji posledici vendarle opravljanje nalog za plačilo. Poudarek je pogosto na vsem, kar naj bi ponazarjal „predstavnik sodne veje oblasti“, kakšne naj bi bile njegova podoba, strokovnost in tako dalje. Banalnejša plat zadeve, ta je pogosto neznana ali celo potisnjena v ozadje, pa je organizacija delovnega procesa. Tako se mi recimo pogosto zgodi, da so ljudje presenečeni nad dejstvom, da nek sodnik ob odmevnem postopku, ki se ga da spremljati v medijih, sodi še v več desetih postopkih, ki takšne izpostavljenosti nimajo. Marsikomu tudi ni najbolj jasno, ko omenim, da opravljam „dežurstvo“ ob praznikih in vikendih, in navadno sledi vprašanje, če delam tudi kot preiskovalni sodnik. A tako pač je, vsak „razpravljajoči“ sodnik na kazenskem področju izvaja hkrati veliko število vzporednih opravil, katerih teža je včasih celo večja od osnovnega dela. 05.01.2022 07:56
dr. Marko Novak O pravici do osebnega zdravnika (bolj) resno

S pomanjkanjem družinskih zdravnikov, kjer naj kar 130.000 prebivalcev Slovenije ne bi imelo svojega osebnega zdravnika, se zdi, da je tovrsten problem na primarni zdravstveni ravni izbil sodu dno. Tudi v tem vidiku je naš tako opevani javni zdravstveni sistem daleč od tega, kar naj bi bil oziroma je nekdaj bil. Nekaj, kar bi morala biti pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, je očitno postala neke vrste privilegij. In tu bi morali zvoniti vsi alarmi!

03.01.2022 07:16
prof. dr. Jernej Letnar Černič Deset odmevnejših sodb ESČP v letu 2021 Sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v letu 2021 kažejo, da domači pravni redi pogosto ne znajo oziroma celo ne želijo ustrezno zavarovati človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). V zadnji letošnji kolumni izpostavljamo nekaj pomembnejših in zanimivejših sodb ESČP v letošnjem letu. Nekatere izmed njih so pomembne tudi za izboljšanje prakse institucij slovenske demokratične in pravne države. 31.12.2021 10:23
Vlasta Nussdorfer Prelomna polnoč Na dan samostojnosti in enotnosti premišljujem. O marsičem, predvsem o času, ki ga živimo. Postali smo samostojni, o enotnosti, kakršno smo doživljali ob plebiscitu pred enaintridesetimi leti, lahko sicer zgolj sanjamo ali se je spominjamo z nostalgijo. Vedno znova pa nas kljub razlikam in razdorom, kregarijam in sovraštvu združi sleherna visoka športna zmaga ali velika dobrodelna prireditev. 29.12.2021 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Epilog slovenskega predsedovanja EU Leto 2021 se počasi poslavlja, z njim pa se zaključuje tudi slovensko predsedovanje Svetu EU. To je potekalo v objektivno izredno zahtevnih razmerah. Zaradi javno zdravstvene situacije sprva sploh ni bila jasna modaliteta predsedovanja. Bo šlo v osebnem stiku, hibridno ali povsem on-line? Poleg tega pa je predsedovanje potekalo v politično izjemno toksičnem času. V Sloveniji je opozicija razglasila diktaturo, zoper katero se je borila na evropski ravni, tam pa niso uspeli streti madžarsko-poljskega oreha nevladavine prava. Ni bilo lahko, niti lepo, še manj udobno, ampak na koncu lahko vsi, razen najbolj politično zagretih nasprotnikov, ugotovimo, da je predsedovanje zelo dobro uspelo. Morda celo nad pričakovanji. 27.12.2021 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Biti ali postati ali ostati "Idiot" »Prepričanje - o čem? (Kako je kneza mučila grozovitost, "poniževalnost" tega prepričanja, "te podle slutnje", kako se je spričo tega sam obsojal!).« (Dostojevski, Idiot) »Funkcija civilnega upornika je sprožiti odziv in z izzivanjem bomo nadaljevali, dokler se ne odzovejo ali ne spremenijo zakona.« (Mahatma Gandhi) 24.12.2021 12:13
mag. Martin Jančar O odločanju Pred časom sem naletel na neko sodbo italijanskega sodišča, s katero je bil obtoženi obsojen za prodajo prepovedanih drog. Natančnejših določb in opravilne številke sodbe, na katere se je opirala obrazložitev, se ne spominjam, a argumentacija se je v obrazložitvi glasila nekako takole: „Obtoženi je prenašal 50 g prepovedane droge kokain. Ker je Vrhovno sodišče opredelilo 10 g prepovedane droge kot »večjo količino«, je obdolženi storil kvalificirano obliko tega dejanja.“ Nato je sledila še kratka obrazložitev razlogov za izbiro vrste in višine kazni in to je bilo več ali manj vse. Takšnih določnih, celo količinsko izraženih meja, in s tem striktnih norm, v sodni praksi ni veliko. 22.12.2021 08:20
dr. Marko Novak Komu zvoni - nagovor vesti Okrogla obletnica Ustave je še posebej dobra priložnost, da o tem temeljnem pravno-političnem dokumentu kot družbeni pogodbi in o tem, kako jo živimo v notranji (poklicni) in zunanji (laični) pravni kulturi, povemo kakšno globljo misel. Vsakič ob tovrstnem jubileju, ki sovpada z obdobjem leta, ko se dotikamo naših globljih dimenzij, je na slavnostnem odru drug govorec, ki poudari določen vidik plati tovrstnega življenja, ki mu pravimo ustavna demokracija. Letošnji govor je bil namenjen (ustavni) vesti. 20.12.2021 08:08
prof. dr. Jernej Letnar Černič Trideset let slovenske ustavne demokracije Slovenska ustava bo čez nekaj dni dopolnilna tri desetletja. Trideset let je v zrelih in starih ustavnih demokracijah kratko obdobje. Po drugi strani je trideset let slovenske ustavne demokracije najdaljše obdobje, ko v slovenskem okolju demokraciji vsaj formalno velja vladavina prava in se varujejo človekove pravice in temeljne svoboščine. Da je slovenska ustavna demokracija na razpotju, kažejo številni izzivi in pomanjkljivosti, ki pod vprašaj postavljajo njeno preživetje in obstoj. 17.12.2021 09:39
Vlasta Nussdorfer Kaj bi brez njih? December je prav poseben mesec. Vsak, brez izjeme. Zakaj je tako? Ker se ob izteku starega in pričetku novega leta z različnimi spomini, kdaj celo žalostjo, zazremo nazaj, s hrepenenjem in sto željami, pričakovanji, tudi strahom, pa predvsem v leto, ki bo kmalu tu. Vedno upamo, da se bo dobro ponovilo in morda pomnožilo, slabo pa bo čimprej vsaj pozabljeno. Zagotovo je tako tudi letos. 15.12.2021 00:00
prof. dr. Miro Cerar Slovenska ustava kot moderna ustava (ob prihajajoči 30. obletnici ustave) Letos bomo 23. decembra obeležili 30. obletnico sprejema Ustave Republike Slovenije. Ob letošnjem Dnevu ustavnosti smo lahko kot nacija ponosni na našo ustavo, ki kljub nekaterim pomanjkljivostim – le katera ustava jih nima – že 30 let zagotavlja kontinuiteto temeljnih pravnih vrednot in pravnega sistema. Seveda je ta kontinuiteta primarno formalna, kajti dejansko uresničevanje ustavnih, zakonskih in drugih pravnih norm pač niha v odvisnosti od stopnje aktualne pravne in politične zavesti, znanja in kulture. Toda po treh desetletjih življenja z moderno demokratično ustavo so se določena ustavnopravna načela in ustavne institucije »prijele« že tudi v širši družbi. To je dobro, vendar pa žal še ni zagotovilo, da se bodo tudi obdržala. Za praznovanje nadaljnjih okroglih obletnic udejanjanja parlamentarne demokracije, pravne in socialne države, človekovih pravic in drugih ustavnih institucij se bomo morali – to je dandanes precej očitno – še pošteno potruditi. 13.12.2021 07:58
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Praksa zavračanja vlog študentov za dodelitev štipendije »tako čez palec« ostaja Na dejstvo pravne politike in prakse, da država varčuje pri tistih ljudeh in tam, kjer tega po pravni teoriji in ustavnem redu socialne države ne bi pričakovali, potratno in nesmotrno, marsikdaj tudi nenadzorovano, pa zapravlja tam, kjer ne bi smela, smo se državljanke in državljani skoraj privadili. In zdi se, da smo iritirajoče neuspešni, zelo neuspešni, preslišano neučinkoviti v raznovrstnih prizadevanjih za bistveno spremembo tega dejstva. 10.12.2021 13:03
mag. Martin Jančar Prvi izrek kazni dosmrtnega zapora Z izrekom prve kazni dosmrtnega zapora je verjetno na mestu razmišljanje tudi o tem, čemu pravzaprav kazen, izrečena v kazenskem postopku, služi in kako jo določiti. 08.12.2021 08:45
prof. dr. Marko Pavliha In memoriam: prof. dr. Lovro Šturm (1938 - 2021) Pričujoči hommage sem napisal že letošnjega januarja za liber amicorum v čast dr. Lovra Šturma, vizionarja, profesorja, ustavnega sodnika, ministra in odlikovanega državnika, a doslej zbornik še ni izšel in ga zato vrli profesor žal ni dočakal. Ker sva se kar dobro poznala in si bila več kot pravniška kolega, sem esej zasnoval osebno in ga naslovil poetično: Zimzeleni lističi iz Lov(o)rovega venca. Četudi bo bržkone objavljen v knjigi, se mi zdi primerno, da ga kot prozno elegijo priobčim na našem spletnem portalu, za katerega je posredno zaslužen tudi preminuli prof. Šturm, saj je prav on navdahnil gospoda Antona Tomažiča, da je ustvaril IUS-INFO. 07.12.2021 09:00
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Smrtonosnost pravnega formalizma Ustavno sodišče je danes s 6:3 odločilo (odločba U-I-210/21), da je pogoj PC v državni upravi v neskladju z Ustavo, ker naj ne bi imel podlage v nobenem zakonu (povezava do vseh ločenih mnenj). Glasoval sem proti takšni odločitvi in svoj glas obrazložil, kot sledi. 06.12.2021 13:07