c S
KOLUMNE
prof. dr. Miro Cerar Zakaj EU (ob rob nedavni politični blamaži) Prejšnji teden je ob tridnevnem obisku parlamentarne delegacije Evropske unije (EU) v Sloveniji prišlo do ene hujših zunanjepolitičnih blamaž Slovenije znotraj EU. Vladni vrh se z delegacijo ni hotel sestati, pisno pa jo je celo javno oblatil. Pri vsem tem ne gre le za črni madež na našem aktualnem predsedovanju Svetu EU ter za dodatno slabitev ugleda Slovenije v EU in svetu. 18.10.2021 07:50
mag. Martin Jančar Kršitve javnega reda in miru in državna prisila V zadnjem času se vedno znova pojavlja vprašanje upravičenosti ali neupravičenosti delovanja tako protestnikov kot policistov, zato je verjetno na mestu vprašanje, kaj zajema pojem javnega reda in miru. V tej zvezi se namreč pojavlja vprašanje čemu pravzaprav služi instrumentarij, ki je namenjen „varstvu javnega reda in miru“, od prekrškov do kaznivih dejanj. Možna bi bila sicer bistveno bolj globoka razprava o tem pojmu, ker se v teoriji pojavlja v različnih izpeljankah, a ostal bom pri naši pozitivnopravni ureditvi. 13.10.2021 00:00
dr. Marko Novak Virus obožuje razcefrano družbo V zadnjem času nam mediji skoraj vsakodnevno prikazujejo zgodbo Danske, ki se je nadvse uspešno spopadla s covid-19, se kot družba malodane v celoti precepila, kar ji je omogočilo ponovno vrnitev v staro normalnost. Pri nas pa je pandemija koronavirusa še poglobila družbena nasprotja, kar se kaže na vse bolj nasilnih protestih. Razlogov, čemu tako, zakaj takšna razlika med dvema družbama in državama, je najbrž kar nekaj, nekaj pa je gotovo: metaforično rečeno – virus, ki kot tujek vstopi v nek čvrst (družbeni) mehanizem, tega ne premaga, ampak ga zgolj okrepi. Ko pa vstopi v šibek mehanizem, v tem povzroči pravo razdejanje. Merim na to, kako se na velik družbeni problem odzoveta stara in trdna demokracija, kako pa mlada in šibka. 11.10.2021 08:01
prof. dr. Jernej Letnar Černič O volitvah sodnikov najvišjih sodišč in njihovi ideologiji Sodniška ideologija na najvišjih sodiščih evropskih ustavnih demokracij je dandanes nekaj običajnega. Ker sodniki v konkretnih zadevah odločajo med drugim tudi na podlagi ideologije, se še posebej v nezrelih ustavnih demokracijah ob volitvah novih sodnikov bijejo hude bitke, koga bo trenutna večina v zakonodajni veji oblasti uspela spraviti na najvišja sodišča. 08.10.2021 08:45
Vlasta Nussdorfer Vsi v istem čolnu Poznate četrtkovo oddajo Globalna vas na Valu 202? Če je ne, lahko poslušate njene ponovitve v radijskem arhivu. Kaj me je tako pritegnilo ob poslušanju nekaterih, da o njih precej intenzivno razmišljam? Zagotovo to, da ob pripovedih Slovenk in Slovencev, ki živijo daleč od doma, vstopaš v njihova življenja, v tuje dežele in seveda prostrani svet. Še posebej pozorno sem prisluhnila gostu, ki je nastopil na prvi jesenski dan, 23. septembra, letos. Javil se je z daljne Kitajske, dežele, ki nas je prva soočila s Covidom 19. Prav zato me je nadvse zanimalo, kako so ga premagali in kako je tam sedaj. Ker zna biti to morda poučno. Saj smo vendar delček sveta, ki je za "sprehod" slehernega virusa majhen in ranljiv, zato bi morali imeti vsi enak cilj - čimprej zaživeti brez covida. Pa se sploh trudimo dovolj in res povsem primerno? 06.10.2021 07:00
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Pogoj PC v državni upravi – vprašanje začasnega zadržanja

Večina Ustavnega sodišča je prejšnji četrtek s sedmimi glasovi proti dvema odločila (Sklep U-I-210/21), da začasno zadrži pogoj PC (prebolevnosti ali cepljenja), ki ga je Vlada v boju z epidemijo z določenimi izjemami uvedla za uslužbence državne uprave. Odločitev večine je bila javno objavljena še isto popoldne, uro ali dve po tem, ko je bila sprejeta. Da bi bila lahko objavljena skupaj z ločenimi mnenji, sem se zavzemal za to, da bi jo objavili takoj naslednji dan v petek zgodaj zjutraj. S predlogom nisem uspel; odločeno je bilo, da je se ločena mnenja izdela naknadno, šele po objavi odločitve večine do ponedeljka zjutraj. Ker sem glasoval proti zadržanju, sem do roka v ponedeljek zjutraj pripravil odklonilno ločeno mnenje. V ponedeljek ločeno mnenje iz meni neznanega razloga vseeno ni bilo objavljeno, zato sem na vprašanje javnosti glede neobjave odgovoril, da ne vem, zakaj je to tako (tudi na svoje vprašanje predsedniku in sekretarju Ustavnega sodišča glede vzroka za zamudo tisti dan nisem dobil odgovora). Danes sem vendarle dobil zagotovilo, da je bilo ločeno mnenje prejšnji dan odpremljeno in bo objavljeno danes, v torek, v nekaj urah. V spodnjem besedilu ga delim z bralkami in bralci portala IUS INFO.  

05.10.2021 08:53
prof. dr. Matej Avbelj Napeto kot struna Čeprav je očitno, da je v slovenski družbi konsenz povsem kolapsiral, bi se velika večina vendarle utegnila strinjati, da je stanje v državi v zadnjih tednih zelo napeto. Zapisati, da se bližamo vrelišču, bi bilo skorajda preveč optimistično. Razmere so namreč napete kot struna, za katero ni znano, kdaj se bo pretrgala, a ko se bo, utegne usekati na vse strani. 04.10.2021 08:04
dr. Andraž Teršek O pozitivnih pravnih dolžnostih delodajalcev Delodajalec je zoper delavca uvedel disciplinski postopek. Delodajalec je delavcu po pisni seznanitvi očital, da že dlje časa krši svoje pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja s tem, da ne uporablja in zavrača nošenje maske v zaprtih prostorih delodajalca, kjer delavec opravlja delo. 01.10.2021 14:41
mag. Martin Jančar PC pogoji in svoboda odločitve Glede ukrepov ob epidemiji Covid sem praviloma zadržan. Predvsem zaradi tega, ker se mi zdi nepotrebno prilivati gorivo na ogenj, in drugič, ker zahteva kritika ali hvala takšnih ali drugačnih oblastnih ukrepov večji vpogled, kot ga lahko ima posameznik. Vendar pa ocenjujem, da je vendarle potrebno imeti pri določanju in izvrševanju takšnih ukrepov bistveno bolj pretanjen občutek, kot se kaže sedaj. 29.09.2021 07:48
dr. Marko Novak “Presstitucija” med svobodo izražanja in osebnostnimi pravicami V odmevni zadevi, v kateri sta novinarka in odgovorna urednica RTV SLO tožili aktualnega premiera zavoljo njegovega žaljivega čivka, smo bili nedavno priča že drugi odločitvi Vrhovnega sodišča RS v tej zadevi. Zdaj v primeru novinarke, dobro leto nazaj pa se je prva odločitev istega sodišča nanašala na tožbo odgovorne urednice. Četudi je šlo za isti življenjski dogodek, isto dejansko in pravno podlago, je druga odločitev diametralna prvi: najprej je bila bolj zavarovana politikova svoboda izražanja, nato pa novinarkina osebna sfera. To je predvsem v delu laične javnosti sprožilo nemalo začudenja, zato se zdi smiselno, da kakšno rečemo o tem, kako je to sploh pravno možno. 27.09.2021 07:43
prof. dr. Jernej Letnar Černič Čistke Belorusija se je v zadnjem dobrem letu iz avtokratske države ob pomoči ruskega medveda spremenila v polnokrvno totalitarno družbo. Pristna civilna družba se je preselila v tujino. Doma so ostali podporniki nedemokratičnega režima, njegovi lakaji in nemočni običajni ljudje. 24.09.2021 08:46
Vlasta Nussdorfer Sezona "volkov" je tu Pogosto brskam po starih zapisih in iščem poučne zgodbe, zlasti basni, ki v sebi nosijo globoke in večne nauke. Za vse čase, ljudi, sisteme in preizkušnje. Če kdaj, danes ugotavljamo, da smo na razpotju. Dobivamo informacije, nekaterim verjamemo, ker so v okviru naših pričakovanj, drugim pač ne. Odvisno tudi od tega, kdo jih pove in kdaj. Pogosto poslušam, kako ni pravice in kako brezizhodno je. Kdo pa je vaš junak; tisti, ki je tiho, ali oni, ki govori, opozarja, zahteva in želi spreminjati svet na bolje? Ob tem pa seveda spoštuje mnenje drugih, ni nasilen in skuša razumeti, da ima tudi resnica lahko več obrazov. Sicer bi vsa sodišča razsojala povsem enako in več- stopenjskih sploh ne bi potrebovali. Pa nam ravno to jamči, da pravna država deluje. Še vedno verjamem v poštenost in pravičnost, a žal ne več tako goreče kot nekoč. 22.09.2021 00:00
dr. Andraž Teršek Pravica do zaščite pred poneumljanjem »Preprečiti je treba neposredno ali posredno diskriminacijo oseb, ki niso cepljene, na primer iz zdravstvenih razlogov, ali ker niso del ciljne skupine, za katero se cepivo proti COVID-19 trenutno uporablja, ali je zanjo dovoljeno, kot so otroci, ali ker še niso imele priložnosti cepiti se, ali so se odločile, da se ne bodo cepile. Zato posedovanje potrdila o cepljenju ali posedovanje potrdila o cepljenju, na katerem je navedeno cepivo proti COVID-19, ne bi smelo biti predpogoj za uveljavljanje pravice do prostega gibanja ali za uporabo storitev čezmejnega potniškega prevoza, kot so letalski, železniški, avtobusni, trajektni ali drug prevoz. Poleg tega te uredbe ni mogoče razlagati, kot da določa pravico ali obveznost do cepljenja.« (36. člen Uredbe (EU) 2021/953, z dne 14. junija 2021) 17.09.2021 12:44
mag. Martin Jančar Spremembe opredelitve prekrška „Nedostojnega vedenja“

Do prekrškov, po pravici povedano, imam malce nenavaden odnos. Njihova narava in pomen sta se v času, ko se ukvarjam s pravom, vsaj kolikor lahko ocenim, precej spremenila. Najprej na področju samega izrekanja glob „na kraju samem“, akterjev prekrškovnega postopka, vsekakor pa glede višine denarne kazni, ki se lahko izreče. Prav slednje včasih privede do tega, da se kazen, izrečena v kazenskem postopku, po svoji teži včasih zdi zanemarljiva. Kar se tiče kazenskega prava smo v postopkih sicer nevezani na morebitne vzporedne prekrške, a včasih lahko temeljito porušijo tudi kakšen sicer jasen odnos med obema.

15.09.2021 08:41
dr. Marko Novak Slovenija kot pravna periferija Ob politični tranziciji v začetku 90 let prejšnjega stoletja naj bi se po propadu komunizma države v srednji Evropi vrnile v svojo izvorno družino evropskega celinskega prava. Nekatere so se ob tem celo razdelile oziroma osamosvojile. Za večino teh držav je sicer značilna določena perifernost, saj so bile nazaj v zgodovini v glavnem prejemnice različnih pravnih institutov, ki so nastajali in se razvijali v oddaljenem centru. Med te države spada tudi Slovenija, ki je seveda formalno suverena država, a v primerjalno-pravnem smislu smo periferija. 13.09.2021 07:41
prof. dr. Jernej Letnar Černič Regulacija dobavnih verig gospodarskih družb V globalnem poslovnem okolju se prepletajo različne ravni, področja in deležniki. Kakšna je narava in obseg obveznosti gospodarskih družb do spoštovanja človekovih pravic in varstva okolja? Ali naj gospodarske družbe spremljajo in nadzorujejo prav vse ravni svojih globalnih dobavnih verig? Kakšne so prednosti in slabosti skrbnega pregleda v dobavnih verigah? 10.09.2021 09:31
Vlasta Nussdorfer Kdo nam je sploh še lahko vzor Nekateri, z malo daljšim, že kar zgodovinskim spominom, lahko primerjamo današnje čase s tistimi izpred let. Marsikaj se je spremenilo, veliko je povsem novih težav. Razklanost je izjemna, govorica mnogih povsem neprimerna. Celo vsak dan hujša. Zakaj bi molčali in gledali stran od številnih problemov, ki so še kako skupni levim in desnim, pa sredinskim, zelenim in pisanim, starim in mladim? Zakaj bi se pretvarjali in se zlili s "črednim nagonom"? Prav "čred" je ta hip namreč več. A le zakaj se ne bi z razlikami v mnenjih soočali strpno in dostojno? Od kdaj so nestrpneži sploh lahko komu vzor? Kdo je postavil nova merila? 08.09.2021 07:00
prof. dr. Matej Avbelj Naše skupne vrednote

Na pravkar minulem blejskem strateškem forumu se je poglobljeno, prepričljivo in precej vključujoče razpravljalo o prihodnosti Evropske unije. Izbor osrednje tematike, seveda, ni bil naključen. Za tiste, ki tega morda niste niti opazili, ali pa ste že pozabili, velja poudariti, da smo vendarle sredi potekajoče konference o prihodnosti Evrope, v kateri naj bi državljanke in državljani  izrekli svoje skrbi in svoja pričakovanja do EU v prihodnje. Kot se je izkazalo na Bledu, je v osrčju razprav o evropski prihodnosti eno izmed najbolj izpostavljenih vprašanj tisto, ki se dotika naših skupnih vrednot.

06.09.2021 00:00
dr. Andraž Teršek Pravne in družbene posledice ustavnosodne odločbe št. U-I-79/20 Vsakodnevno opažam, da si velik del slovenske javnosti napačno tolmači naslovno ustavnosodno odločbo. Tega ni težko razumeti. Tudi sam ne razumem povsem toka misli v obrazložitvi odločbe. Četudi se trudim razumeti, zakaj se sodišče ne želi, ne zmore ali si nekako … ne upa … izviti iz mreže golega besedičenja, stvarno neutemeljenega leporečja, zatrjevanj brez dokazne podlage, protislovij, nelogičnosti, manipulacij, zavajanj in sprenevedanj oblasti ter z njo sodelujočega dela zdravstvene stroke, pa tudi iz prenekatere polresnice, celo očitne laži. 03.09.2021 07:00
mag. Martin Jančar Ob aferi Pegaz Ko sem spremljal članke, povezane z ugotovitvami novinarjev glede vohunskih programov, ki naj bi bili uporabljeni za nadzor in napade zoper posameznike, sem se moral spomniti nekih davnih časov. Vohunski software Pegaz, ki ga je izdelalo izraelsko podjetje NSO Ggroup, naj bi po ugotovitvah medijev bil uporabljen zoper številne izpostavljene posameznike, omogočal pa naj bi praktično vse posege v prenosne telefone in aplikacije na njih, vključno z daljinskim upravljanjem. Program je bil prodan pretežno vladam različnih držav, uporabljal naj bi se tudi v neposredni soseščini in nekatere domneve so, da tudi pri nas. 01.09.2021 08:16